VEGANSTVO NI REŠITEV: Ni hrane brez smrti, vedno je življenje za Življenje.

Sodobni ljudje si prizadevamo biti sofisticirana in omikana bitja, zato seveda ne želimo biti nasilni in ne želimo povzročati trpljenja. Seveda s tem ni v osnovi čisto nič narobe. Pravzaprav je prizadevanje za čim manj nasilja in trpljenja izjemno plemenito.

Težava pa nastane, ko je naše razumevanje zapletenih vezi narave in življenja zelo površno. Potem je lahko kakršnokoli prizadevanje hitro protiproduktivno, saj povzroči celo več nasilja in več trpljenja kot “sistem proti kateremu se borimo”.

Danes so mnogi prepričani, da so z rojstvom velike človeške civilizacije zakoni narave za ljudi pač nehali veljati. Iz generacije v generacijo se ljudje manj in manj zavedamo svojih naravnih izvorov. Še posebno zahodnjaki smo ujeti v svoje betonske urbane mehurčke, z Naravo pa se iz oči v oči srečamo zelo redko, ali pa sploh nikoli.

v-mehurcku

Odtujeni od narave sanjamo, da je fizični obstoj posameznika mogoč brez žrtve, brez ubijanja, brez smrti. Resnica pa je daleč od tega. Vso življenje na planetu, Življenje z veliko začetnico, potrebuje konstantne žrtve življenj posameznih bitij.

Smrt pogasi posamezno življenje enega živega bitja, ampak ne pogasi celega Življenja. Življenje vzdrži in preseže smrt. Vsako živo bitje potrebuje žrtev, da se ohrani, dokler se ne izteče tudi njihov čas, nakar še sami postanejo žrtev za Življenje. Ta zakon “smrti za Življenje” velja tudi za nas in celo za rastline.

KRI IN KOSTI, HRANA ZA RASTLINE

Rastline se hranijo s prstjo, in ta prst ni samo neživa stvar. Sestavljena je iz milijonov organizmov, ki so živi – njihovi življenjski procesi, hranjenje, izločanje, komuniciranje, izmenjevanje, premikanje in razmnoževanje so omogočili ostalo življenje na našem planetu. Ena žlička prsti vsebuje več kot milijon različnih organizmov; glist, pršic, črvov, insektov ter mehkužcev – in prav vsi se hranijo. Hranijo se s krvjo in kostmi; z dušikom, fosforjem, kalijem in kalcijem (1).

Dušik je zelo pomemben. Čeprav ga v zemljo vračajo tudi redke rastline, to ni dovolj. Prst nujno potrebuje kri in kosti. S Haberjevim procesom lahko dušik za umetna gnojila pridobimo tudi iz fosilnih goriv, ampak koga s tem v resnici slepimo? Poleg velike okoljske škode in dejstva, da bo omejenih zalog nekoč zmanjkalo, so na koncu tudi fosilna goriva v resnici kri in kosti – ostanki starodavnih ekosistemov, rastlin in živali.

Naslednji je fosfor, ki je na voljo v izjemno omejenih količinah. Spet se lahko slepimo, ker ga je možno pridelati iz sedimentnih kamnin, vendar nima smisla. Zakaj bi preferirali zapleten in uničujoč postopek, ko pa ima narava preprosto rešitev. Rešitev iz krvi in kosti.

Kalij se vrača v prst s pepelom, z ostanki rastlin, z iztrebki in predvsem … s krvjo in kostmi.

Na koncu je omejitveni dejavnik še kalcij – ko zmanjka kalcija, rastline prenehajo rasti. Ponovno – prst hrepeni po krvi in kosteh.

SMRT, KI VZDRŽUJE ŽIVLJENJE

Prst je mesojeda, pa če si še tako močno zatiskamo oči – hrani se s trupli živali, z njihovimi in našimi trupli. Rastline uživajo prst, potem pa postanejo hrana za rastlinojede živali. Mesojedi plenilci potrebujejo žrtev rastlinojede živali. In plen v enaki meri potrebuje plenilce, ki vzdržujejo naravno ravnovesje – brez plenilcev rastlinojede živali izčrpajo ekosistem in pokrajina zagotovo umre. Čisto na koncu pa vsi, še tako plodni plenilci, postanejo hrana prsti.

Ne glede na pobožne želje vseh zabubljenih v svoj urbani mehurček in odmaknjenih od naravnega sveta, plenjenje ni stvar morale ali politike. Plenjenje je stvar sožitja. Prehranjevalna veriga se ne konča pri zadnjem členu, ampak je sklenjena v krog, ki zahteva življenje za Življenje. Ta krog je dogovor med plenom in plenilcem, med rastlinami in živalmi – plenilec in plen, dokler plenilec ne postane plen.

To naravno vzpostavljeno zaupanje je neskončno lepo: Dokler je plen avtonomen in spoštovan, ta ponudi svoje življenje za nadaljevanje življenjskega cikla. Takšna smrt, ki temelji na spoštovanju, je smrt, ki vzdržuje Življenje. Takšna sta skrb in zaščita divje narave ter kakovostno holistično kmetovanje s pravilno vzgojenimi, spoštovanimi živalmi in trajno polikulturo, ki ne izčrpava prsti.

Pravilno upravljane črede ne izčrpavajo ekosistema, ampak celo prispevajo k zdravemu delovanju travišč in sorodnih pokrajin – pomagajo uspevati travniškim vrstam, vračajo ogljik v prsti ter obnavljajo prst, in zadržujejo vodo na površini. Žetev tako vzgojenih živali za hrano je smrt, ki vzdržuje Življenje (2, 3).

SMRT, KI UNIČUJE ŽIVLJENJE

Zlonamerna je smrt, ki uničuje življenje in, ki temelji na dominaciji. Intenzivno kmetijstvo pooseblja dominacijo, trpljenje in smrt, ki uničujejo Življenje. Vse to pa ni niti slučajno eksluzivna lastnost industrijske živinoreje! Tudi konvencionalna poljedelska pridelava monokulture, žitaric ali stročnic temelji na dominaciji, saj že v osnovi zahteva uničenje celotnega ekosistema.

rana-v-zemlji

Za njivo je potrebno kos zemlje “očistiti” vsega življenja, skoraj do zadnje bakterije. Potrebno je izvesti “ekocid”. Obdelovanje zemlje zahteva še več uničenja, še več trpljenja in še več smrti – uporaba ogromnih količin kemičnih sredstev, fosilnih goriv, degradacija prsti in poboj manjših živali, ki najdejo zatočišče na njivi, so le začetek. Monokultura potem žejna golta reke in jezera ter požrešno užije celotno pokrajino – zahteva nasilne postopke, na manj primernih območjih pa tudi namakalne sisteme, ki zasolijo ali celo popolnoma uničijo prst.

Tragična zgodba Rodovitnega polmeseca, rojstnega kraja civilizacije in intenzivnega kmetijstva, je žalostna priča dominacije in izkoriščanja narave. Danes tega območja nihče pri zdravi pameti več ne naslavlja z rodovitnim – od bujne narave sta ostala samo slan pesek in mrtva puščava. Žita so še posebno krvoločna, saj nenasitno požrejo ekosistem; prst, pokrajino, jezera in reke ter celotne živalske vrste. Takšen je obraz smrti, ki uniči Življenje. Ko izbiramo intenzivno oz. industrijsko pridelano hrano, naj bo to živalska ali rastlinska hrana, jemo mrtve reke in jezera, mrtve pokrajine in ugasle ekosisteme (1).

BREZ SMRTI NI HRANE.

Izbira med smrtjo in “svetom brez smrti” ne obstaja. Izbiramo lahko le “med smrtjo, ki vzdržuje Življenje”, in “smrtjo, ki uničuje Življenje”. Potrebe prsti, resnica življenjskih ciklov in osnovne prehranske potrebe človeške živali, so sicer kruta ampak nezlomljiva dejstva naravnega sveta.

Narava tudi ne pozna hierarhije, po kateri bi človek in še nekaj živali po njegovi izbiri veljale za čutne ali drugače večvredne. Ljudje pogosto verjamemo, da smo poklicani določati, kaj je prav in kaj narobe. Naša prepričanja pa so pogosto močno neskladna z zakoni narave.

Lažni živaliljubiteljski in veganski pristop po navadi določa, kdo si zasluži dostojno življenje in čigava smrt je nepomembna. Pogosto to počnejo tudi na podlagi nekih poljubnih antropocentričnih pravil, po katerih so ljubke in človeku podobne živali, z materami in obrazi, na vrhu hierarhije, vse grde živali pa so manj vredne in si ne zaslužijo enake mere sočutja. Po njihovem je vsaka smrt tabu in ubijanje akt zatiranja. Pri teh nesmislih pa lahko vztrajajo le, če grdim živalim in rastlinam odrečejo živost in čutenje.

Ampak tudi rastline se branijo, ščitijo druga drugo, komunicirajo, celo pomnijo. Rastline kličejo drugim vrstam, s katerimi tvorijo skupnosti. Rastline se včasih žrtvujejo v korist drugih. Rastline se odzivajo, se pogovarjajo, imajo namen in ustvarjajo namen – lahko posredujejo, so pogumne in se zavedajo. Rastline rastejo in imajo potomce. Le da so njihovi odzivi so manj opazni, subtilni in počasni. Navsezadnje je njihovo dojemanje časa povsem drugačno od našega. Določene rastlinske vrste živijo tisoče let.

Velika hudobija je trditi, da rastline niso žive. Brez dvoma so tudi rastline včlanjene v “krožek živih”. Navsezadnje si z njimi delimo petdeset odstotkov DNK.mis-na-polju

Še surovejša je resnica poljedelstva. Na eni površini namenjeni za pridelavo monokultur, žita in stročnic umre tisoče, če ne celo stotisoče različnih živali, od majhnih nevretenčarjev do velikih sesalcev [4]. Mnogi sesalci, miši in srnjad poginejo ob košnji, oranju, škropljenju in žetvi. Tudi skladiščenje teh pridelkov zahteva smrt vseh živali, ki bi se rade z njim nahranile.

PLEMENITA IZBIRA TEMELJI NA SPOŠTOVANJU

Narava ne dela razlik med svojimi otroci. Vsako življenje je enakovredno. Med življenjem živali, rastline ali bakterije ni nobene razlike. Narava ne pozna morale. Narava ni prijazna in ni hudobna. Narava preprosto je.

Življenje je proces, v katerem se eno živo bitje nahrani z drugim. Brez izjeme. Pa naj bo to bakterija, ki razgradi truplo, rastlina, ki zaduši svojo tekmico, plenilec, ki naskoči vrat, ali virus, ki pokonča žival. Ni hierarhije, obstaja samo lakota.pragozd-rejhenavski-gozd

Paradigma, ki zavrača smrt kot nujno za življenje, je zelo površno in nezrelo, otroško razmišljanje. Zvijanje od svetobolja ali jokanje do onemoglosti ne bo prav nič pomagalo. Za vse nas in za cel planet bo veliko boljše, če se sprijaznimo s surovo resničnostjo naše zelene Zemlje, ki jo tako močno ljubimo.

VEGANSTVO NI REŠITEV

Seveda moramo ohraniti svoja prepričanja, vrednote, najlepše želje in svoje sanje. Izziv zrelosti in plemenitosti je, da smo tega zmožni tudi, ko se znajdemo iz oči v oči z razočaranji resničnega sveta.

Lačni lahko izbiramo med spoštovanjem in dominacijo. Možnost imamo izbrati med smrtjo, ki vzdržuje Življenje, in smrtjo, ki uničuje Življenje.

mehurcek-poci

Toliko lažje bi bilo vzeti zavojček v plastiko zavitega tofuja. Navsezadnje za to ni umrl nihče z obrazom. Za ta tofu ni trpela nobena mama. In rastline ne čutijo svojih življenj! Res škoda, ker nič od tega res.

Zavojček tofuja iz trgovine je ubil veliko živali in škodoval okolju, tudi če je “ekološki” ali “organski”, medtem ko je pravilno vzgojena krava vso svoje življenje živela srečno na paši in prispevala k zdravemu delovanju travnate pokrajine. Poleg tega lahko smrt samo ene krave nahrani veliko ljudi za dolgo časa. En zavojček tofuja za kosilo, pa je zahteval desetine, če ne stotine ali celo tisoče posameznih življenj.

“Živalsko” in “rastlinsko” sta nepomemben kriterij. Pogosto rastlinska hrana povzroči veliko več trpljenja, smrti in okoljske škode, od živalske hrane. Pomembno je iti čez površno razmišljanje o “rastlinskem in živalskem” ter razmisliti kje in na kak način je bila hrana pridelana ali vzgojena, ter kakšne posledice je to imelo za celoten ekosistem.

holisticno-upravljana-creda

S takšnim razmišljanjem se prične zgodba o plemenitem vsejedcu, ki svoje hrane ne sodi samo po embalaži, in si ne zatiska oči pred neudobno in zapleteno resničnostjo.

Plemeniti vsejedec je dovolj pogumen, da zagrize tudi v najbolj neudobna dejstva in prevzame odgovornost za svoje prehranske odločitve. Plemeniti vsejedec poizkuša v sebi znova vzbuditi intimni odnos do svoje hrane, poln spoštovanja in hvaležnosti.


*Zgoraj je posodobljena verzija zapisa, ki je bil sicer prvotno objavljen v dvanajsti številki revije PostaniFIT, in kasneje na portalu Maxximum; z naslovom NI HRANE BREZ SMRTI – ŽIVLJENJE ZA ŽIVLJENJE.


 

Share this Post:

48 Comments

  1. S člankom bi se še strinjala, vse dokler nisi v zadevo vmešal veganov.

    Zakaj bi bili vegani krivi za monokulture? Večina žita gre v gobce govedine iz katere se pridelujejo zrezki in sir in ne v veganski tofu.
    In rastlinska hrana nikakor ne povzroči več trpljenja zato ker mesna hrana povzorči isto kot rastlinska in še dodatno vse tisto kar prinese živalska, ker kravice ne živijo od zraka. In tale zapis je grobo metanje peska v oči, samo ne vem komu, sebi ali bralcu?

    “Pravilno upravljane črede” pa živijo samo še v pravljicah.

    1. Živjo Anita.

      Mogoče boš presenečena, ampak krave so prežvekovalci, in tako kot vsi prežvekovalci, krave v prvi vrsti jedo travo in NE žita.

      To, da se industrijsko krave pita z žitom je že neka druga zgodba – če je krava vzgajana pravilno, se tega ne dela. Tako, da v tem primeru živalska hrana NE povzroči “isto kot rastlinska in še dodatno vse tisto kar prinese živalska”. Tvoj argument je napačen.

      Trditev, da ““Pravilno upravljane črede” pa živijo samo še v pravljicah.” pa tudi pove veliko o tvojem poznavanju dejanskega stanja. Pravilno upravljane črede vsekakor upravljajo – s holistično in rotacijsko pašo se ukvarja vedno več ljudi – in VSI, ki dejansko razumejo Naravo vejo, da je prihodnost obnovitev velikih čred, ki so nujne za zdravo delovanje travniških ekosistemov.

      Za vse, ki še niso nikoli slišali besednih zvez “pravilno upravljane črede” ali “holistična živinoreja” ali “rotacijska paša”, za začetek priporočam dvoje:

      (1) https://www.youtube.com/watch?v=JxgDcBHTFm4

      (2) https://www.ted.com/talks/allan_savory_how_to_green_the_world_s_deserts_and_reverse_climate_change

  2. Nenad, dejstvo je, da je nekaj več kot 90% obdelovalnih površin namenjenih krmi rejnim živalim. Kar pomeni, da se “ekocid” izvaja zgolj zaradi živinoreje. Še več, če bi se vsi ljudje začeli prehranjevati z izključno rastlinsko hrano bi se porabilo bistveno manj obdelovalnih površin. Kako bi moralo biti in kaj bi če bi je na tem mestu nesmiselno razpravljati. In mimo grede, zemlja dobi “kri in kosti” brez ubijanja z enim zelo običajnim procesom, ki se mu reče umirjanje.

    1. Spet zmota. Velik del zemeljske površine ni primeren za gojenje rastlinske hrane in na teh površinah se lahko (oz. se mora) gojiti živina, sicer ekosistem propade.

      Prežvekovalci NE potrebujejo žitaric za hrano – prostoživeča čreda prežvekovalcev nima nobenega negativnega vpliva na okolje, pravzaprav pozitivno prispeva k delovanju ekosistema. In delujoč ekosistem lahko vzdržuje večjo količino živali, kot jih imamo sedaj v živinorejskih obratih.

  3. Nenad, naslednjič tebe fuknemo na žar in je problem rešen!

    1. Hahaha. Ta komentar bom pustil tukaj samo zato, ker TOČNO dokazuje in podpira vse o čemer govori zgornji članek. Bravo. In hvala.

    2. Impliciraš, da vegan lahko dvigne 85 kilogramov.

  4. Sem omenila rejne zivali, tistim se hrani zita. Zato, da hitreje in bolje prirascajo. Ce bi vecina mesa prihajala od prostozivecih crednih zivali, bi tvoj komentar imel smisel, tako pa ga nima.

    1. Cela poanta članka je, da obstaja boljša alternativa. Torej živali, ki so vzgojene prostoživeče in niso pitane z žiti. Na ta način se s pravilnimi metodami da vzgajati VEČ živali kot jih vzgajamo zdaj. Sveta nebesa, kolikokrat se bom še ponovil?

      1. Obstaja vec alternativ. In ce je poanta clanka o protizivecih credah, zakaj toliko vsajanja nad vegani? Kaj tocno imamo vegani s prostozivecini credami kot alternativi konvencionalni zivinoreji? Poleg tega nisem zasledila, da ste velik nasprotnik konvencionalne reje zivali. Je pa zaslediti mocno nasprotivanje veganskemu nacinu prehranjevanja. Kljub temu, da povzroca najmanj skode od ostalih alternativ, poleg tega nas je piclih 0,5% vse populacije.

        1. Saj ravno to. Veganstvo ne povzroča najmanj škode. Zato veganstvo ni rešitev. Kljub temu se vegani radi razglašate za rešitelje sveta.

          1. Nihce se ne razglasa za resitelja sveta. Ze sam stavek, da pobzroca NAJMANJ smode in ne noc akode ti veliko pove. Seveda ce si pripravljen razumeti. Imas pa vec studij posvecenih tej temi, predlagam, da jih preucis preden pametujes.

          2. No vidiš. Še enkrat, veganstvo ne povzroča najmanj škode. Obstajajo alternative, ki so v določenih okoliščinah enako ali pa še bolj primerne.

            Zaradi mene lahko ostanete vegani, če tako želite. Ni pa po tem nobene potrebe.

  5. Zakaj pa bi sploh vzgajali živali, za našo prehrano jih ne potrebujemo, to je več kot očitno. Za to da bodo porabljale površino za njihovo hrano, ko bi lahko to površino namenili za bistveno bolj zdravo hrano. Živali ogromno prispevajo tudi k toplogrednim plinom. Dejansko je toliko argumentov proti tvojemu razmišljanju, da se sploh vprašam če si sposoben dojet in si priznat da se motiš.
    Članek je napisan popolnoma isto kot ena religija, samo nakladanje brez dokazov

    1. 1. “Zakaj pa bi sploh vzgajali živali, za našo prehrano jih ne potrebujemo, to je več kot očitno.” NE, to ni več kot očitno.
      2. “Za to da bodo porabljale površino za njihovo hrano, ko bi lahko to površino namenili za bistveno bolj zdravo hrano.” Še enkrat odločen NE. Velik del zemeljske površine ni primeren za pridelavo rastlinske hrane.
      3. “Živali ogromno prispevajo tudi k toplogrednim plinom.” NEEEEEEE. Holistično upravljana čreda pomaga zadrževati ogljik v prsti in preprečuje nabranje toplogrednih plinov v atmosferi: https://www.youtube.com/watch?v=5LHoh-OKUfU
      4. “Dejansko je toliko argumentov proti tvojemu razmišljanju, da se sploh vprašam če si sposoben dojet in si priznat da se motiš.
      Članek je napisan popolnoma isto kot ena religija, samo nakladanje brez dokazov.” Hahahahaha. OK.

  6. za vse vegane imam sledeč vprašanje če ste proti mesu in živalskim produktom me zanima kakšna bi bila vaša rešitev če bi vsi ljudje na svetu prenehali vživati meso in živalske produkte, kam z živalmi ki jih imajo sedaj kmetje v hlevih? se naj spustijo v naravo in živijo kot divje živali? če se pustijo v hlevih (prosta reja) jim moramo tudi zagotavljati hrano torej ne moremo na kmetijske površine ki so se prej uporabljale za krmo živali sedaj nasejati bolj zdrave hrane za ljudi…kaj bodo pa živali jedle? ne glede na to ali so v hlevih ali na prostem še vedno jim moramo zagotavljati hrano in to hrano moramo vzgajati na nekih površinah pa še to če bi se vse živali pustile živeti tako domače kot divje se vam ne zdi da bi se njihova potreba po hrani povečala in s tem površine s katerimi bi jim zagotavljali hrano da nebi stradale?
    to je moje mnenje spoštujte moje mnenje in jaz bom spoštoval vašega
    lep dan še naprej

    1. To vprasanje je izjemno hipoteticne narave. Koliko je moznosti, da vsi ljudje naenkrat postanejo vegani? Ker je to precej dolgotrajen in oseben proces vsakega posameznika, se bo dogajal zelo pocasi-temu se bo prilagajala zivinoreja. Ponudba-povprasevanje. Zelo pocasi se bo zmanjsevala, dokler ne bodo potrebe tako majhne, da se bo ukinila. Tako, da razglabljati o tem kaj bi bilo, ce bi vsi postali vegani naenkrat ni smiselno.

      1. pa vseeno kam takrat z vsemi živalmi število se nebi nič zmanjšalo prej povečalo ker bi živali živele celotno življenje do naravne smrti? število prebivalstva narašča prostor za pridelavo hrane se na ta račun manjša… četudi je hipotetnične narave vprašanje se je vredno nad tem zamisliti…. da nekako bolj po domače rečem veganstvo je postalo poluparno v zadnjih parih letih pa vas je (že) 0,5% prebivalstva, to število bo s času skokovito raslo zato me ne bo čudilo da bo v roku 10 let 10 do 15% vsega prebivalstva veganov, takrat bo pa že to vprašanje kar na mestu…kaj praviš?

        1. Zivali za zakol se ne razmnozujejo same. Cisto vse gredo cez procese umetnega osemenjevana in zato so rojstva popolnoma kontrolirana. Novih zivali ne bo, ce ne bo po tem potrebe. Vse se bodo pojedle, brez skrbi. Rodi se toliko zivali kolikor se jih poje. Zmeraj. Me veseli, da mislis, da bo % veganstva skokovito narastel.

          1. s tem da se ne razmnožujejo same ampak z procesi umetnega semenjevanja se ne strinjam v celoti…. moje mnenje je da se to kmetijstvo preveč posplošuje največje kmetije z največjem številu živali jih res umetno oplodijo medtem ko manjše kmetije pa se poslužujejo naravnega osemenjevanja to ti povem iz lastnih izkušenj in lepo se vidi na primeru drobnice če imamo vedno moški in ženski del populacije skupaj se skotijo jagenjčki dvakrat na leto ne glede ali se odvzamejo dovolj stari stran ali ne tako da tu kmalu nastane veliko število ki se precej hitro veča… no potem nastane tu še problem sorodstva zato je potrebno menjati moški del popupacije zaradi mešanja krvi ampak o tem nebomo če nakoncu če povzamemo se preveč meša navadnega kmeta ki ima lastne živali za svojo hrano (ki je pomoje tudi zelo zdrava napram temu kar lahko kupimo v trgovini) ne za prodajo in kmeta ki intenzivno kmetuje in trguje z mesom tako da tu se dela velika krivica majhnim kmetom ker se jih daje v isti koš kot kmete ki se s tem intenzivno ukvarjajo

  7. super napisano!

    vegani so smesni. dejansko.

  8. Zanimiv manipulativni preobrat, moram priznat. Te kar zavedejo besede, ko so zapisane na tak samozavesten način.

    Zmaga pa ta stavek: “Pogosto rastlinska hrana povzroči veliko več trpljenja, smrti in okoljske škode, od živalske hrane.”

    To bi se (malo bolj) približalo resnici, ko bi se ljudje vrnili v izvirni lov na živali in ne bi potrebovali vmesnih členov (beri CO2) za to, da pojedo ulov. Tako kot so mesojedci izkoristili človeško evolucijo za bližnjice, so tudi rastlinojedci izkoristili sposobnost najti drugačen način za “ulov”. Iz tega vidika smo vsi ljudje hinavci, to pa tako ali tako drži v splošnem gledano.

    1. Bojan, hvala za umirjen in spodoben komentar. Načeloma sem vesel vsakega, tudi če se ne strinja s tem kar sem napisal.

      Moj namen ni bil nikogar zavajati niti napadati. Samo predstaviti drugo plat kovanca in vso kompleksnost resničnega sveta. Če hočemo ali ne, smo ujeti v industrijsko pridobivanje hrane, ki na obeh straneh, tako na živalski kot rastlinski povzroča veliko škode. In ni tako enostavno kot “rastlinsko je boljše od živalskega”. Včasih je, včasih pa ni.

  9. Manjše kmetije imajo tako malo živali, da bi še tisto kar bi imele pojedle in ne več redile naprej. kaj pa naredijo kmetje, ki se odločijo, da se ne bodo več ukvarjali z živinorejo? Se pa strinjam, da manjši kmetje niso takšen problem. Tudi kar se ravnanja z živalmi tiče. To sicer še ne pomeni, da te živali ne pristanejo na krožniku in da jih ne peljejo zadnji dan na izjemno stresno pot do klavnice. Je pa res, da so daleč največji problem konvecionalni živinorejci. Povsod po svetu. Sicer pa v Veliki Britaniji se je v zadnjem letu procent veganov povečal za 350%, pa zaradi tega živali še niso preplavile Anglije. In res, verjemite, da so te tranzicije na vegansko prehrano tako zelo postopne, da enostavno ni strahu da bi se kaj takega zgodilo. K večjemu je realen strah, da bi zaradi tega sčasoma nekatere živalske vrste izumrle, vendar so tudi to opustili kot nemogoče,

    1. če pa malo iz drugega zornega kota pogledam manjši kmetje bi kot si rekla pojedli zadnje živali ki jih imajo in jih nebi več redile torej se na ta račun zmanjša populacija, hlevi se podrejo nimajo živali več kje živeti… so pa zelo redke še domače živali ki preživijo zimo na prostem. pa če dam še en čisto drugi primer v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih so gamsje garje več kot prepolovile število živali saj je populacija narasla nad zmožnosti narave zato so po bolezni ponekod komaj preživeli sedaj se to počasi obnavlja ampak če se kaj iz zgodovine naučimo je to da se zgodovina ponavlja. ne moremo pa vseeno čisto opustiti dela z živalmi pred časom se opazil kampanijo proti volnenim oblekam češ da naj živali obdržijo svojo kožo ljudje pa svojo, je že kdo od teh videl kaj se zgodi naprimer z ovcami če jim ne postrižemo volne 2x v letu?

  10. Kako ne trajnostna je pašna reja glede na trenutne potrebe po mesu nam priča, da za vzrejo 1 tono mesa/leto potrebujemo 20-50ha pašnih površin. Povprečen Slovenec poje 80kg mesa letno od tega 40-50kg (svinjine+govedine)

    Torej 20-50ha pašnih površin “nahrani” 20 Slovencev. Pa vzemimo da 20ha “nahrani” 20 Slovencev. To pomeni, da bi za slovenske potrebe po mesu potrebovali 2 000 000 ha oz. 20 000km2 kar je celotna površina Slovenije… Skrajno ne izvedljivo, razen če holistično pomeni da še znaš čarati.

    1. To boš navedel še kak vir ali gre za neke poljubne številke? Ker 1 tona mesa je kvečjemu 5 krav, ki pa niti slučajno ne potrebujejo 20 hektarjev.

  11. http://www.imdb.com/title/tt3302820/?ref_=nv_sr_1

    V dokumentarcu se predstavijo http://www.markegardfamily.com/ (holisti, ekologi, pravilna reja*), ki letno na svojih 1800Ha spravijo 36 ton mesa na police. Kar je 1tona na 50Ha.

    Upam, da se razumemo.. Zgornje ne pomeni, da se pase 1 tona živine na 50Ha.

    1. “Dokumentarec” kot je Cowspiracy ni glih neka huda referenca. Gre pač za še en veganski film – daleč od tega, da bi šlo za neko objektivno tehtanje dejstev.

      “Follow the shocking, yet humorous, journey of an aspiring environmentalist…” Enough said.

      1. Ce ti Cowspiricy ne deluje objektivno si preberi kaksno studijo o vplivu zivinoreje na okolje. Jih je res ogromno.
        Npr.
        http://m.ajcn.nutrition.org/content/78/3/660S.short
        http://m.ajcn.nutrition.org/content/89/5/1699S.short
        ejcn/journal/v61/n2/abs/1602522a.html

        Prakticno vse studije, ki so preucevale vpliv prehrane na okolje so ugotovile enako.

        1. Glej, vedno lahko najdeš tudi drugo plat in stvari nikoli niso samo črne in bele.

          In v svoji trditvi spet nimaš prav. Obstajajo tudi študije, ki ne “ugotavljajo enako”: https://link.springer.com/article/10.1007/s10669-015-9577-y

          Prešaltati na veganizem niso samomavrice in rožice, ampak v resničnem scenariju pride z negativnimi posledicami. Včasih je več rastlinske hrane boljše, včasih pa ni.

  12. Ranč z 8500 glav in 80 000ha, 1 glava na 10ha
    https://holisticmanagement.org/holistic-management/success-stories/case-studies-the-deseret-land-livestock-ranch/

    Ranč z 1 glavo na 4-5ha
    http://www.hobbyfarms.com/how-to-make-grassfed-cattle-gain-weight-3/
    “At Buchanan’s Colorado ranch, it takes 20 to 30 acres per year to raise a cow-calf pair”

    Pa vzemimo, da imamo 1 glavo na 2Ha, ker imamo dosti dežja, rodovitno prst in 40 Ha velik ranč.
    Na 40Ha to znese 10 teličkov in 10 krav. Tele potrebuje 2 leti da zraste, in recimo da ima takrat 400kg.
    Ob zakolu se porabi 60% za meso, kar je 240kg.

    10 (telet)*240kg /2leti= 1.2ton/leto

    S 40Ha pašnikov bi tako spravili 1.2 tone mesa na police. Pa denimo, da je kakšna krava imela 2 telička in da smo “pospravili” še nekaj krav. V zelo dobri letini bi potem lahko pričakovali 2-3tone na 40Ha. Kar je 1-1.5 tone na 20Ha.

    Torej spet se lahko vrnem k svojemu prvemu postu…

    Rad bi videl še tvoj kako si ti predstavljaš pašno živinorejo v številkah, ker negirati drugega samo zaradi virov je enostavno.

    1. Odlično, da si vse tako lepo poračunal. Sem pa videl tudi drugačne računice. To, da ima en ranč eno glavo živine na določenih hektarjih pač ne moreš posplošiti na vse. Poleg tega živina niso samo krave. In meso ni samo živina.

      Po pravici povedano se mi ne ljubi ukvarjati s tem kako bom nahranil cel svet – ker to pač nima smisla. Zadeva ima toliko premikajočih se delov, da trenutno nihče ne ve kaj je zares najboljše – tukaj se lahko prepirava okoli številk, na koncu dneva pa bo vsak od naju potegnil od nekje številke, ki govorijo njemu v prid.

      Zgornji članek se ne ukvarja s tem kako nahraniti cel svet, ampak kako razmišljati o tem, da sam narediš izbiro, ki povzroči najmanj škode. Vsak lahko spremeni samo svoje vedenje – ukvarjati se s tem kaj počnejo dugi, in bognedaj celo pridigati kaj bi namesto tega morali početi, pa je jalovo delo.

  13. Plemeniti vsejedec si sam ubije zival, ji gleda v oci ko jo ubije in ko ji odteka zivljenje z nje, jo odere, jo ocisti, si jo pripravi in poje. Plemeniti vsejedec ne gre v supermarket in si izbira kateri kos mesa je zanj najbolj primeren, hkrati pa ni se nikoli videl od kod njegovo meso pride in v kaksnih razmerah je zival zivela.
    Malce v razmislek.

    1. Najprej, bodi brez skrbi, vse omenjeno znam storiti in relativno pogosto tudi postorim.

      Ampak ne glede na to je tvoj argument popolnoma nesmiseln. Si potem vsi vegani pridelujejo svojo hrano? Počistijo njivo? Posejejo poljščine in zelenjavo, jih vzgajajo in skrbijo za njih dokler rastejo in jih potem požanjejo oz. oberejo? Močno dvomim. Ker če bi zares to počeli sami, bi videli, da je žetev živali za hrano, seveda mislim pašnih in dvijih, velikokrat prava pravljica v nasprotju s poljedelstvom.

      Plemeniti vsejedec mesa večinoma res ne more kupiti v supermarketu, lahko ga pa pri lokalnem kmetu, od katerega se je pozanimal kako vzgaja in prideluje hrano. Ampak popolnoma enako mora veljati tudi za vegana, vsaj če želi biti plemeniti.

  14. Po eni strani imaš prav: življenje v skladu z naravo, gojenje živali in rastlin na prijazen, neindustrijski način je pravo pot. Tako, da (pomojem) bi veliko naredili za planet, okolje, Slovenijo, če bi jedli meso lokalne pridelave. Problem nastane pri industrijskem kmetijstvu – agrarnem kapitalizmu!
    Glede veganov pa in vsejedcev pa… 🙂 … nimate drugega dela kot lajat en na drugega kdo ima prav. Sama sem veganka in ne solim pameti ljudem kaj bi morali pomoje jesti. Vsak naj je kar mu paše, to je tudi njegova pravica. Kot že omenjeno pa: lokalno je rešitev. 🙂 Lp

    1. Hvala za dober komentar Pika poka. Se strinjam 100%.

      Mogoče sem bil res malo preoster v štartu, ampak poanta članka ni v tem, da bi poiskušal druge prepričati v svoj prav. Samo opomniti sem želel točno na to, kar si lepo povzela s svojim komentarjem: Moramo začeti razmišljati o tem od kje hrana prihaja in na kakšen način je vzgajana – to je tisto kar je zares pomembno. Če je hrana rastlinska ali živalska pa je skoraj nepomembno – pravzaprav je površno predalčkanje živil na rastlinska in živalska škodljivo, ker nam onemogoča videti pravo resnico industrijskega kmetijstva in nas naredi slepe za vse koristi regenerativnega in holističnega kmetijstva.

  15. Spoštovani,

    v članku očitate veganom površnost, medtem ko vaša teorija sloni na izjemno površnih temeljih.

    Za začetek moram samo na kratko pojasniti, da definicija veganstva ni popolna odsotnost ubijanja živali, ampak prizadevanje, da bi človeški način življenja in prehranjevanja v največji meri zmanjšal povzročanje živalskih smrti.

    Vegani se zavedajo, da povzročajo neizbežno “kolateralno škodo” – smrti poljskih miši ob žetju pšenice, smrti žuželk in ptic zaradi pesticidov itd. Vendar se zavedajo dejstva, da je zaradi pridelave rastlin za živalsko krmo omenjena kolateralna škoda še 10x večja. Že iz osnovnošolske biologije je znano, da je izguba energije med trofinčimi nivoji 1:10 – za proizvodnjo 1 kalorije mesa mora žival pojesti 10 kalorij rastlinske hrane. Če bi ljudje direktno uživali rastlinsko hrano, bi prihranili 90% obdelovalnih površin in energije. To pomeni tudi 90% manj ubitih poljskih živali, ki jih kot kolateralne žrtve omenjate v zvezi s poljedelstvom.

    Vi želite to teorijo ovreči z idejo o pašnih živalih, kar zagotovo precej omili degradacijske učinke na okolje v primeru z intenzivno živinorejo. Vendar strokovne raziskave dokazujejo, da je tudi pašna živinoreja okoljsko potratnejša, kot če bi pridelovali samo vegansko hrano.

    Skoraj 80% krčenja brazilskega Amazonskega pragozda so povzročili zaradi živinorjeskih pašnikov. http://www.thebeefsite.com/news/26213/beef-consumption-fuels-deforestation/
    Ni mi potrebno dodajati, koliko živalskih in rastlinskih življenj, kulturne diverzifikacije pragozda, so s tem uničili.

    Obširna ameriška raziskava je preučila okoljsko potratnost 10 različnih scenarijev pridelave hrane, vključno z pašno živinorejo. Vsi scenariji, ki vključujejo pridelavo živali, se bistveno slabše izkažejo kot bi se pridelava veganske prehrane: https://www.elementascience.org/articles/10.12952/journal.elementa.000116/

    Naslednji članek, ki ga je napisala MBA strokovnjakinja za upravljanje z okoljem zakaj je veganska prehrana okoljsko najmanj potratna in zakaj so teorije o pašnih živalih napačne in površne: (opremljeno s strokovnimi viri): https://www.truthordrought.com/single-post/2016/09/12/Articles-About-Vegans-Environment-Worse-for-Humanity-Than-You-Think

    Še več virov http://bitesizevegan.com/environmental-societal-impact/do-vegans-kill-more-animals-than-meat-eaters/

    Diplomsko delo ‘Vplivi živinoreje na okolje’, ki pojasni razloge za izjemno degradacijo okolja zaradi živinoreje. http://www.vegan.si/clanki/vplivi-zivinoreje-na-okolje-varnostni-izziv-21-stoletja/

    Spoštujem vaše prizadevanje o etičnem prehranjevanju in soglašam z vami, da je bolje izbrati lokalno pridelano hrano namesto tofuja iz plastične vrečke, čeprav je veganom namesto tofuja na voljo vsa polnovredna lokalna rastlinska prehrana z zadostnimi hranili, zato vaš primer ni popolnoma primerna.

    Zavedati se pa moramo, da bi z vsemi pašniki na svetu zmogli pridelati le peščico mesa kot je trenutna svetovna poraba, kar pomeni, da bi morali ljudje drastično zmanjšati količino uživanja mesa. Iz vaše ideologije sem razbral, da se s tem najbrž strinjate. Bojim pa se, da vaša teorija za večino vsejedov služi le kot površni izgovor za to, da bodo lahko še naprej v trgovskih centrih mirne vesti kupovali meso živali, ki v 99 % primerov še niso od blizu videle pašnika.

    1. 1. “Že iz osnovnošolske biologije je znano, da je izguba energije med trofinčimi nivoji 1:10 – za proizvodnjo 1 kalorije mesa mora žival pojesti 10 kalorij rastlinske hrane. Če bi ljudje direktno uživali rastlinsko hrano, bi prihranili 90% obdelovalnih površin in energije.”

      Iz osnovne biologije je znano tudi to, da vsa hrana ni primerna za vse živali. Ljudje ne morejo jesti trave naprimer. Večina rastlineske hrane je tudi manj hranilna in manj energijsko bogata od živalske hrane. Vaša primerjava je nesmiselna.

      2. “Skoraj 80% krčenja brazilskega Amazonskega pragozda so povzročili zaradi živinorjeskih pašnikov.” Pravilno vzgajana živina se vzgaja na pravih travnatih ekosistemih in ne potrebuje izsekavanja. Amazonski pragozd pa se izeskuje za umetne pašniki namenjeni industrijski živinoreji. Tako da ta argument spet nima smisla. Razen če je namenjen mešanju megle.

      3. Prilepljene povezave me niso impresionirale.

      4. “Zavedati se pa moramo, da bi z vsemi pašniki na svetu zmogli pridelati le peščico mesa kot je trenutna svetovna poraba, kar pomeni, da bi morali ljudje drastično zmanjšati količino uživanja mesa.” Mogoče bi koristilo, če bi jo, ne mislim pa, da je to nujno. Travniški ekosistemi lahko podpirajo ogromno količino živali in jih v preteklosti tudi so – pred kolonizacijo amerike je na tamkajšnji preriji živelo milijone bizonov in drugih živali.

      1. Očitno se vam ne ljubi brati strokovnih virov, ki sem jih pripel in celo prav za ameriko dokazujejo, da bi se pašniki izkazali slabše kot pridelava veganske hrane.

        Sicer pa, če se vam resnično uspe tudi v praksi prehranjevati striktno z živalmi iz izključno proste paše, potem vam priznavam legitimnost za pisanje tega članka. Slabost članov kot je vaš pa je v tem, da zamegljujejo današnjo realno grozljivo zlorabo živali s sajenjem rožic o krogu življenja in utopičnih pašnikih, ki nimajo z realnim stanjem nobene veze.

        Članek služi 99% vsejedom zgolj kot izgovor, da lahko še naprej mirne vesti uživajo neomejene količine mesa iz intenzivne reje in da z njim (neupravičeno in z jalovimi argumenti) mahajo pred vegani, kaki bedaki so.

        Če bi vam in drugim verjeli bralcem članka šlo res toliko za dobrobit živali in ‘plemenito’ spoštovanje narave, potem bi zagotovo bolj spoštovali tudi vegansko ideologijo, ki se zavzema za čimbolj etično pridelavo hrane in ohranjanje okolja.

        1. * popravek v zadnjem stavku “…vam in VSEJEDIM bralcem članka…”

        2. Ne ljubi se mi brati enih in istih veganskih interpretacij, ki samo mešajo meglo in se ne posvetijo bistvenim stvarem. Ekologija je še vse kaj več kot samo “učinkovitost”. Ne moremo enačiti jabolk s hruškami; vse površine niso isto primerne za gojenje monokulture, pa tudi rastlinska hrana po kvaliteti ni enaka živalski hrani.

          Če kaj zamegli današnjo realno grozljivo zlorabo živali, potem je to ravno vegansko deljenje na živalska in rastlinska živil. Samo zato, ker je neko živilo rastlinsko še ne pomeni, da je povzročilo manj trpljenja kot živalsko živilo. To je samo pobožna želja.

          To kako članek služi vsejedom pa je itak samo vaša projekcija. Jaz sem želel upozoriti samo na to, da je realnost veliko bolj kompleksna kot si jo vegani radi predstavljajo. Kako se pa vsak posameznik prehranjuje, pa ni moj problem. Vsak lahko izbere po svoji volji in se zaveda posledic svojih dejanj, pa saj smo odrasli ljudje – nihče ne potrebuje pridiganja.

          1. No, jaz sem želel predvsem opozoriti, da vaša kritika pridelave veganske prehrane pač nima trdne strokovne osnove, in da so vaši navedeni viri že bili ovrženi. Očitki o mešanju megle glede učinkovitosti pridelave veganske hrane so pa neutemeljene, če res kaj daste na znanost.

            Vegani smo res neumni, če resno jemljemo novice kot so npr. tele:

            1. OZN od leta 2010 uradno priznava, da je prehod na brezmesno pridelavo hrane absolutno nujen, če želimo rešiti naše okolje: https://www.theguardian.com/environment/2010/jun/02/un-report-meat-free-diet

            2. Nemški okoljski minister je letos uvedel pravilo, da v Nemčiji na vladnih državnih kosilih ne bodo več stregli mesa. Za to so se odločili, da bi sporočili pomembnost okoljske potratnosti pridelave mesa. Danska vlada je 2016 začela javno razpravo o obdavčenju mesa.

            3. Ugotovitve OZN in EU držav je še dodatno potrdila peer-reviewed ekološka študija iz 2015, ki ugotavlja da je uživanje mesa glavni vzrok za izumiranje vrst: https://thinkprogress.org/meat-eaters-are-the-number-one-cause-of-worldwide-species-extinction-new-study-warns-c1a539827344

          2. Ne, niso bili ovrženi. Bili so izpodbijani, niso pa bili ovrženi. Konsenz o teh stvareh še zdaleč ne obstaja.

            Poleg tega vsa ta debata o reševanju sveta in študije, ki temeljijo na modelih, sploh nimajo direktne povezave s člankom. Nikjer zgoraj se nisem pretvarjal, da znam rešiti svet – to počnete vegani. Jaz sem samo podal alternativo in nakazal, da vse ni tako črno in belo, kot bi vi radi prikazali. Da rastlinska hrana NI vedno boljša izbira. Včasih je, včasih pa ni – in da je bistvenega pomena od kje hrana prihaja in kako je vzgojena.

            Moj članek se ukvarja s posameznikom in s tem kaj lahko en sam človek naredi, da bo povzročil manj škode. To je nekaj popolnoma drugega kot reševati svet 7 milijard ljudi, kar je pomoje nesmiselno. Vsak lahko spremeni samo svoje vedenje, na ostale pa lahko le malo vplivamo. Z vidika posameznika nima absolutno nobene veze, če 7 milijard ljudi trenutno ne more uživati kvalitetno vzgojene živine. Posameznik sam pa ima to izbiro, in zanj je to lahko najbolj etična izbira – kaj bo delalo ostalih 7 milijard pa ni njegov problem – ker na to nima vpliva.

            Dodatno tudi ne razumem, zakaj ste vegani tako zelo prizadeti, ker sploh ni šlo za napad, ampak pravzaprav za obrambo. Obrambo pred tem, da se ljudje, ki sicer poiskušajo delati etične prehranske izbire, počutijo napadeni zato ker niso “popolni” in ker niso vegani, kljub temu, da delajo boljše izbire kot marsikateri vegan (da izbirajo pašno in divjo meso). Čeprav ajde, lahko priznam, da je naslov inflamatoren in da bi ga naslednjič naslovil drugače, članek samo predstavi še drugo plat in nakaže, da ni vse samo črno in belo, in da moramo o svojih izbirah še veliko, veliko razmišljati.

            Na isti način kot ste jih vi, lahko jaz prilepim študije in različne interpretacije, in kritike dokumentarcev o vplivih živinoreje, in potem se lahko o njih prepirava do onemoglosti – ampak se mi to prej ni zdelo smiselno, zato jih v prejšnjih postih nisem priložil. Če je komu vseeno do branja:
            https://www.wsj.com/articles/actually-raising-beef-is-good-for-the-planet-1419030738
            https://www.scientificamerican.com/article/lettuce-produces-more-greenhouse-gas-emissions-than-bacon-does/
            https://www.theguardian.com/global-development/2016/aug/16/veganism-not-key-sustainable-development-natural-resources-jimmy-smith
            http://sustainabledish.com/meat-is-magnificent/
            https://robbwolf.com/2016/08/03/why-is-it-necessary-to-eat-animals/
            http://www.rootsofnature.co.uk/cowspiracy-an-ethical-meat-eaters-response/
            http://primaleye.uk/morally-right-to-eat-meat/

            Poanta vsega je, da obstaja neka srednja pot in če se želimo rešiti, se bomo morali sestati tam na sredini. Najti kompromis. Že zato, ker večina ljudi ne bo nikoli veganov. Če pa je vaš cilj res prepričati več kot polovico sveta v svoj prav, potem pa good luck.

          3. Nenad, hvala za razumen in umirjen odgovor. Zdi se mi, da zdaj bolje razumem vaš motiv za pisanje članka, neke vrste zagovor pred “vzvišenimi” veganskimi očitki proti vaši filozofiji prijaznejše pridelave mesa. V tem vas razumem. Tudi jaz ne maram stališča tistih veganov, ki preveč vzvišeno moralizirajo o neubijanju, nevedoč da tudi pri poljedeljstvu umirajo poljske živali. Smrt (namerna ali nenamerna) je žal, neizbežna.

            Na vaš članek se niti ne bi spravil, če bi pojasnili svojo prehransko filozofijo brez izrazito negativne primerjave z veganstvom. Taka primerjava je nesmiselna, saj se vaša paradigma bolj stremi k rastlinski prehrani kot k mesojedstvu. Prehranjevanje celega svega s “plemenito” rejeno pašno govedino bi zagotovilo le majhne količine mesa, morda tako kot nekoč, samo za ob nedeljah mali košček mesa. To ugotavlja študija Elementa, ki sva jo oba citirala (ki primerja ekološko potratnost 10 vrst prehrane in ugotovi, da bi za veganstvo porabili najmanj poljedelskih površin, ampak če bi izkoristili še pašne površine, bi poleg veganske pridelave lahko prehranili še 10% več ljudi). Če ste po teh ugotovitvah vi že 90% rastlinojedi in za ostalih 10% tehtate ali je več vredno življenje zunaj rejene krave ali poljske miši, pa niti ne želim polemizirati, saj se mi zdi tako stališče svetlobna leta prijaznejše kot intenzivna reja živali.

            Svoje ugovore sem pa zapisal zlasti zato, ker vaš članek dejansko zlorabljajo ostali mesojedi tako, da ga z veseljem citirajo vsakemu veganu z namenom, da upravičijo svoj obstoječi način prehranjevanja. Vaša plemenita reja jih sploh ne zanima, članka niti ne preberejo, samo zaradi naslova nam molijo pod nos, kako smo bedaki.

            Zmotil me je še ta odstavek, ki napačno dojema večinsko vegansko stališče: “Lažni živaliljubiteljski in veganski pristop po navadi določa, kdo si zasluži dostojno življenje in čigava smrt je nepomembna. Pogosto to počnejo tudi na podlagi nekih poljubnih antropocentričnih pravil, po katerih so ljubke in človeku podobne živali, z materami in obrazi, na vrhu hierarhije, vse grde živali pa so manj vredne in si ne zaslužijo enake mere sočutja. Po njihovem je vsaka smrt tabu in ubijanje akt zatiranja. Pri teh nesmislih pa lahko vztrajajo le, če grdim živalim in rastlinam odrečejo živost in čutenje.”

            Vegani nikakor ne ločujemo živali na lepe in grde. Naš kriterij čim manjšega povzročanja trpljenja se naslanja na zelo razumno paradigmo, ki so jo razvili filozofi in nevrobiologi: kdor se zaveda bolečine in trpljenja, mu jih ne smemo prizadejati (po nepotrebnem). Biologi so ugotovili, da se človek po fiziologiji bistveno ne razlikuje od živali. Nevrologi so dokazali, da se živali zavedajo in občutijo bolečino, strah, veselje zelo podobno kot človek. Celo živčni sistem žuželk je dovolj podoben človeškemu, da jim priznani nevrologi pripisujejo zavedanje.
            https://www.facebook.com/notes/jure-vrhovnik/znanstveniki-so-dokazali-da-se-živali-zavedajo-čustvujejo-in-čutijo-podobno-kot-/10154511781894710/

            Rastline pa nimajo živčnega sistema in ne čutijo bolečine in se ne zavedajo na enak način kot živalski svet. To sicer ne pomeni, da ne čutijo na nek svoj način (se strinjam kar ste omenili glede obrambe in komunikacije). Tudi vegani ne bi kar brez veze uničevali rastlinskih življenj. Ampak glede na dejstvo, da bi bilo na svetu poljedeljskih površin ob veganski hrani manj kot ob vsejedi hrani, to pomeni da z vegansko hrano uničimo manj rastlin in prav nobene REJNE živali (ki jih zdaj na svetu usmrtijo 50 milijard na leto).

            Skratka, če ugovarjate zgolj za tisti 1% plemenito rejenih pašnih krav, se sploh ne bi rad pregovarjal z vami. Le retorika se je osredotočila na napačno skupino, ki v resnici ne predstavlja problema, in vsejedi si zato površno in čisto napačno zadeve interpretirajo.

  16. Meso spodbuja nastajanje testosterona, precej pomemben hormon za moške in pomembno da se ohranja njegov nivo.
    http://www.vitja.si/content/povezava-meso-testosteron

    Tako, da pravi moški bomo jedli meso, ženske pa zaradi mene koruzo.
    Da o nutricijski vrednosti mesa, bolj specifično mesa organov sploh ne govorim, ker po levi in po desni “šije” pridelke za brahiozavre.

    Vegani ste res ena j***** sekta, j*bemu mater … posiljujete s to zelenjavo. Pejte objemat drevesa, pa nehite 90% ostalega normalnega prebivalstva posiljevat z nadimki “karnivor diktatorski” al kar kol je že pisal nekdo.

    Ženske še razumem do neke mere, pa celo animals are cute sceno.
    Samo tipe pa … ffs… grow a pair. Slabi ste mi vi vsi mladci, ko več niste iz bivše Juge.

    P.S: Jaz bolj nimam dlake na jeziku, sem pa vseeno pripel en hyperlink kot vir, da ustreza standardom komentarja, tako, da upam da se nebo brisal komentar 😀 😀

  17. “In a TED talk watched by 4 million people, the rancher Allan Savory claims that his “holistic” grazing could absorb enough carbon to return the world’s atmosphere to pre-industrial levels. His inability, when I interviewed him, to substantiate his claims has done nothing to dent their popularity. Similar statements have been made by Graham Harvey, the agricultural story editor of the BBC Radio 4 serial The Archers – he claims that the prairies in the US could absorb all the carbon “that’s gone into the atmosphere for the whole planet since we industrialised” – and amplified by the Campaign to Protect Rural England. Farmers’ organisations all over the world now noisily promote this view. A report this week by the Food Climate Research Network, called Grazed and Confused, seeks to resolve the question: can keeping livestock outdoors cause a net reduction in greenhouse gases? The authors spent two years investigating the issue. They cite 300 sources. Their answer is unequivocal. No.”
    https://amp.theguardian.com/commentisfree/2017/oct/04/livestock-farming-artificial-meat-industry-animals

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>
*
*