HRANA NI ZDRAVILO: Dobro počutje je več kot le prehrana.

Hipokrat je, domnevno, nekoč izrekel slavni rek “Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo vaša hrana”. Povsem možno je, da je bil Hipokrat prvi “prehranski guru”. Čeprav je rek v svojem bistvu lep, je njegova sodobna interpretacija pogosto popolnoma zgrešena. Hrana je hrana, in NE zdravilo.

Zadostna količina hranil je eden izmed od pogojev za vzdrževanje homeostaze organizma in normalno delovanje bioloških procesov. To pa je tudi največ kar uravnotežena prehrana lahko prispeva.

Hrana je zdravilo ravno toliko kot zrak. Če nam zmanjka zraka, se zadušimo. Pravzaprav je zrak veliko pomembnejši od hrane, pa kljub temu ni zdravilo. Brez hrane lahko preživimo kar nekaj časa, medtem ko ob pomanjkanju zraka preostanek svojega življenja lahko štejemo v minutah, ali celo sekundah, če smo bolj kratke sape. Naslednja po pomembnosti je mogoče voda, ker lahko žejni preživimo samo nekaj dni. Ampak, kaj pa temperatura? Koliko časa lahko preživimo na zelo nizkih temperaturah, še posebno če smo slabo oblečeni? Ali pa spanje? Koliko časa smo lahko budni preden nas izdajo možgani? Ali pa sonce? Koliko časa preden zbolimo od pomanjkanja sončne svetlobe? Pa družina in prijatelji? Koliko časa lahko zdržimo brez družbe?

Hrana ni zdravilo, ker ne more pozdraviti pomanjkanja spanca, premalo sončne svetlobe in osamljenosti, kroničnega stresa, ter vseh ostalih stvari, ki so pomembne za naše zdravje in dobro počutje. Hrana lahko olajša samo lakoto.

Hrana sploh NI najpomembnejši aspekt človeškega zdravja. V resnici hrana ni pri vrhu najnujnejših človeških potreb – vsaj “popolna” ali “natančno izračunana” prehrana ne. Pravzaprav je pretirano ukvarjanje s hrano – takšno, ki je na račun ostalih zelo pomembnih stvari, naprimer družabnosti, sprostitve ali spanja, in povzroča nepotreben stres – bolj v napoto kot v pomoč.

KAJ PA JE POTEM POMEMBNO?

Pomembnost prehrane najlažje postavimo v kontekst s preprosto miselno igro:

Predstavljajmo si za trenutek afriškega leva, ki se je odločil preseliti na severni tečaj. Kaj mislite, kako vesel bi bil ubogi lev na Arktiki? Sigurno se vam zdi vprašanje smešno. Seveda ne bi bil vesel. Lev navsezadnje ni arktična žival, zato bi tam hudo trpel.

Ampak kaj je z Arktiko narobe, da levu ne ustreza? Samo to, da tam ni njegove prehrane gazel in zeber, s katerimi ponavadi poteši lakoto? Je prehrana zanj res edina težava?

lev-na-arktiki

Mogoče bi mu gazelji zrezek res polepšal dan. Ampak naš namišljeni lev ima na severnem tečaju številne druge, takojšnje, ter od prehrane in vadbe veliko pomembnejše potrebe.

Na Arktiki recimo ni zelenega rastja in savanskih trav, ampak samo levu popolnoma tuj, bel sneg in oster mraz. Na Arktiki pogreša vse znane večje in manjše živali. Manjkajo mu tudi veliko manjši, vendar nič manj pomembni mikroorganizmi, ki živijo na in v levu, na njegovi dlaki in v njegovih ustih ter prebavilih, in so zelo pomembni za levjo presnovo in počutje. Tam je tudi veliko prehladno, ker je sonce prešibko in se pojavlja ob čudnih časih. Medtem ko ima podsaharska Afrika kozi celo leto 12 ur sončne svetlobe, je na Arktiki pol leta dan in pol leta noč. Na Arktiki tudi ni drugih levov s katerimi bi naš junak lahko živel v krdelu. Levi so navsezadnje družabne živali, zato sta njihovo zdravje in sreča v veliki meri odvisna od ostalih levov v krdelu.

Tudi če bi našemu arktičnemu imigrantu predpisali “savansko dieto” njegovo življenje ne bi bilo nič kaj dosti boljše. Še vedno bi bil premražen, osamljen in izgubljen. Za našega leva je torej vprašanje prehrane skoraj povsem nesmiselno.

AMPAK LJUDJE NISMO ARKTIČNI LEVI!

Res nismo, toda evolucija je naravni zakon po katerem delujejo vsa živa bitja. Vse živali so evolucijsko oblikovane za življenje v svojem naravnem okolju. Ko se znajdejo v tujem okolju ponavadi zbolijo, se počutijo slabo, ali pa celo umrejo. Živalske vrste ponavadi izumirajo in so ogrožene zato, ker smo njihovo naravno življenjsko okolje spremenili ali uničili ljudje, ali pa ga je doletela naravna katastrofa. Ko se znajdejo v spremenjenem okolju, takšnem ki ga njihova telesa ne poznajo, živali trpijo, zbolijo in izumirajo.

Prehrana ponavadi ni poglavje zase, ampak je del pravilno urejenega okolja. Okolje urejeno v skladu z naravo živali, ki v njem biva, spodbuja zdravo prehranjevanje. Ko pa je okolje neskladno z biologijo živali, pa ponavadi spodbuja napačne in nezdrave vzorce prehranjevanja.

divje-zivljenje

Vsega tega se zelo dobro zaveda tudi vsak skrbniki v živalskem vrtu. Če ograde in prostori niso urejeni v skladu z biologijo živali, ki v njih domujejo, potem živali zbolijo, so depresivne, se ne razmnožujejo in celo umirajo. Pogosto imajo živali v nepravilno urejenih ogradah tudi prehranske motnje.

Če bi leva res nastanili v akvarij polarnega medveda, bi aktivisti za zaščito živali ponoreli. In povsem po pravici, saj bi šlo za šolski primer mučenja živali! Zato sem res presenečen, da isti standardi ne veljajo za nam najljubšo živalsko vrsto: Homo sapiens oz. sodobnega človeka.

ČAKAJ, AMPAK LJUDJE NE ŽIVIMO V ŽIVALSKEM VRTU … ALI PAČ?

Sodobni svet je umetno okolje, ki smo ga ljudje ustvarili z lastnimi orodji. Danes ne živimo več v svojem naravnem okolju za katerega smo evolucijsko oblikovani, pač pa v “ogradi”, ki so ga zgradile generacije pred nami, da bi se zaščitile pred silami narave. Na nek način je sodobna civilizacija naš živalski vrt.

nas-zivalski-vrt

Čeprav je življenje v sodobni civilizaciji zato veliko varnejše in udobnejše, pa ta nov način še zdaleč ni brez posledic za naše zdravje in počutje. Naš živalski vrt je star tisočletja, njegova prvotna zamisel pa izvira še iz časa prvih civilizacij, zato je zgrajen na temeljih z omejenim poznavanjem naših telesnih in psiholoških potreb. Naš živalski vrt je zgrajen v nasprotju z našo naravo – nič kaj dosti drugače, kot je Arktika v nasprotju z levovo naravo.

KAJ JE NAROBE Z NAŠIM ŽIVALSKIM VRTOM?

Mogoče se zdi primerjava z Arktiko na prvo žogo prehuda, ampak naš urbani živalski vrt je v mnogih stvareh popolnoma neskladen z našo biologijo:

  • Pomanjkanje sončne svetlobe: podnevi se skrivamo pred sončno svetlobo, ki je eden izmed pomembnejših signalov naši presnovi.
  • Preveč umetne svetlobe ob nepravih časih: zvečer gledamo v “umetno sonce” – TV, računalniki in ostala elektronika oddajajo modro svetlobo, podobno kot sonce – kar še dodatno zmede našo presnovo.
  • Pomanjkanje spanca: zaradi hitrega načina življenja spimo premalo, nekvalitetno in pogosto ob nepravih časih – katastrofa za presnovno in psihološko zdravje.
  • Kronični stres: promet, gneča, tečni nadrejeni, preveč dela, finančne težave, družinske težave, zdravstvene težave in podobno – nas izčrpavajo fizično in psihično, ter ovirajo zdravo delovanje presnove.
  • Pomanjkanje sprostitve: krepi naš stresni odziv, nam krade energijo, ter nas dela nervozne in izčrpane.
  • Sedeč način življenja: nekaj ur sedenja dnevno lahko skoraj lastnoročno onesposobi našo presnovo.
  • Slabi gibalni vzorci: so vzrok za številne težave s sklepi in mehkimi tkivi, naprimer kronično bolečino, obrambo in podobno.
  • Nenaravno urbano okolje: natrpane ulice, cestni zastoji, gradbišča, delovne naprave nas pogosto vznemirjajo, tudi če samo podzavestno, in krepijo naš stresni odziv.
  • Pomanjkanje stika z naravo: tako naša fiziologija kot psihologija potrebujeta naravni signal okolja za katerega smo evolucijsko prilagojeni – narava pomirja, pomaga nadzorovati stres in krepi imunski sistem.
  • Pomanjkanje biološke raznovrstnosti: naše telo in um sta ustvarjena za delovanje v biološko raznovrstnem okolju, uživanje raznolike hrane in interakcijo z drugimi živimi vrstami – delovanje naše psihologije in fiziologije, predvsem imunskega sistema, se zanašata na ta pomemben živi signal iz okolja: slikovit primer tega je vpliv mikroorganizmov na človeško zdravje.
  • Družbena izolacija: čeprav smo v t.i. dobi družbenih medijev, imamo precej medijev in zelo malo družbenega – vedno večje števili ljudi več nima pravih prijateljev in zrelih odnosov s soljudmi.

Vse omenjeno ima dejanske močne fiziološke in psihološke učinke. Vpliva na našo presnovo, počutje in dojemanje. Vse omenjeno niti slučajno niso stvari, ki bi jim lahko posvetili malo pozornosti samo takrat, ko imamo preveč časa. To niso stvari, ki bi nas delale BOLJ zdrave, ampak stvari brez katerih sploh ne moremo biti zdravi.

Gre za osnovne človeške potrebe, in NE luksuz.

Zanemarjanje samo enega izmed naštetih dejavnikov človeškega zdravja bo vedno na račun našega zdravja in počutja. Vsi ti dejavniki so pomembni ravno toliko kot prehrana. Če zanemarjamo enega ali več od naštetih dejavnikov, je pretirano obremenjevanje s prehrano nesmiselno. vec-kot-prehrana

Če imamo radi geometrijo, si lahko zdravje predstavljamo kot geometrijsko telo, dejavnike zdravja pa kot njegove stranice oz. robovi. Brez ene stranice ni lika. Kaj je torej pomembnejše za kvader? Dolžina, širina ali višina?

Če imamo raje kuhanje, pa si lahko zdravje predstavljamo kot torto, sestavine za torto pa kot dejavnike zdravja. Brez katerekoli izmed sestavin bo torta klavrna. Kaj je torej pomembnejše za torto? Moka, jajca, sladilo, krema ali preliv?

Dejavniki zdravja se med seboj prepletajo.

Naprimer, samo ena neprespana noč močno zmanjša inzulinsko senzitivnost, povzroči povečan apetit in zmanjšano dnevno porabo energije [1]. Zaradi neprespane noči se telo muči z vsem kar pojemo, neglede na to kaj jemo. Poleg tega pa smo zaradi pomanjkanja spanca lačni še bolj kot ponavadi, zato posledično pojemo še več kot bi sicer. To je popoln recept za katastrofo. Medtem ko se telo muči mi nenadzorovano trpamo. Tako je dolgotrajno pomanjkanje spanca povezano z nastankom sladkorne bolezni, ter s celo paleto drugih kroničnih, presnovnih in degenerativnih bolezni.

Naslednji slikovit primer je družbena izolacija, ki poveča tveganje za prekomerni stresni odziv in pretirano vnetje. Družbena izolacija ni nič manj škodljiva od pomanjkanja gibanja in slabe prehrane – medtem ko družbena vključenost ščiti proti debelosti, povišanim krvnim tlakom in pretiranim vnetjem v telesu [2]. V starosti je družbena izolacija celo večji dejavnik tveganja za povečan krvni tlak kot sladkorna bolezen! Ko smo v družbi in navezujemo fizični stik z ljudmi, naše telo sprošča hormone, ki nas pomirijo in omilijo vnetne procese. Zato je velikokrat bolj pomembno na v kakšni družbi jemo in na kak način, in manj pomembno kaj jemo. Navsezadnje smo ljudje super družabne živali – naše preživetje je že milijone let odvisno od naših družbenih vezi, zato sta človeško telo in psihologija oblikovana za življenje v plemenski skupnosti.

Tudi sedeč življenjski slog in predvsem podaljšano sedenje imata hude negativne učinke na našo presnovo [3]. Že samo ena ura neprekinjenega sedenja negativno vpliva na delovanje presnovnih encimov, ki so ključni za zdravo delovanje presnove. Nizke koncentracije presnovnih encimov so povezane s številnimi zdravstvenimi težavami, predvsem presnovnimi in srčnimi obolenji. In vse to neodvisno od tega ali telovadimo ali ne. Tudi če telovadimo 1 uro vsak dan, ampak potem večino od ostalih 15 budnih ur sedimo oz. ležimo, še vedno živimo hudo sedeče življenje.

Predstavil sem samo tri izmed nepreštetih pogosto spregledanih dejavnikov. Obstajajo še številni drugi, ampak poanta je, da je človeška biologija veliko bolj zapletena kot bi danes radi verjeli.

dejavniki-zdravja

Ali se ni torej nesmiselno nevrotično ukvarjati samo s prehrano, če pa so pomanjkanje spanca in naravne svetlobe, ter družbena izolacija in sedeč način življenja popolnoma onesposobili našo presnovo?

To je kot če bi se prijavili na avtomobilsko dirko s praznimi gumami in razbitim vetrobranski steklom, in upali na zmago zato, ker smo dolili najboljše gorivo.

KAJ STORITI?

Seveda bi bilo odlično najti “eno rešitev za vse”, ampak narava je neverjetno kompleksen sistem, ki ima na stotine tisoč premikajočih se delov. Poleg tega, da na naše zdravje in počutje vplivajo številni dejavniki, ljudje tudi nismo neodvisni organizmi.

Stanje našega telesa ni odvisno le od nas samih, ali samo od naših prehranskih navad. Kje pa. VSE kar nas obdaja vpliva na naše počutje, zdravje, energijo, presnovo in oblikuje naša telesa.

Naši predniki so zelo dobro razumeli, da zdravje enega posameznika ne izvira samo v njegovem telesu in iz njegovih dejanjih, ampak je posledica vseh dejavnikov v njegovem življenjskem okolju. V onesnaženi reki ni zdravih rib. In v bolnem krdelu ni močnih volkov.

sacred-ecology

Ameriški Indijanci poznajo koncept podaljšanega telesa: Naravno okolje in pleme, ki vzdržujeta njegovo življenje, razumejo kot podaljšek njegovega fizičnega telesa [4]. Če se pleme ne razume, če je pleme skregano, tudi posamezniki niso najboljšega zdravja počutja. Skregano pleme ne more dobro loviti in nabirati hrane ali se zaščititi pred sovražniki. Če je okolje onesnaženo, so onesnaženi tudi zrak, voda in hrana, posledično pa so onesnažena tudi njihova telesa, ki so zgrajena iz stvari ki jih dihajo, spijejo in pojejo.

Tudi Maori, na drugi strani sveta, poznajo skoraj enak koncept kaitiakitange (skrbstva), ki izvira iz zavedanja, da ljudje nismo ločeni od naravne ureditve in še posebno, da ji nismo nadrejeni [5, 6]. Zdravje enega posameznika je prepleteno z zdravjem whanau (družine), iwi (plemena) in zdravjem okolja.

Za začetek moramo razumeti, da se naša biologija ne konča v telesu, ampak je okolje v katerem živimo tisto, ki dokončno oblikuje naše zdravje in počutje.

REŠITEV JE V CELOSTNEM PRISTOPU.

Sam sem trdno prepričan, da ENA ali HITRA rešitev ne obstajata – vsaj rešitev dobre in dolgotrajne sorte ne. Ko nam nekdo reče, da je našel čudežno dieto, ki rešuje vse težave in je primerna za vsakogar, ga lahko kar takoj pošljemo nekam, ker nas ima zelo očitno za norca.

Seveda prehrana zelo pomembno vpliva na naše zdravje, počutje in dosego življenjskih ciljev. Ampak še zdaleč ni edina ali pa najpomembnejša. Dokler so neurejeni vsi ostali temelji našega bivanja, naprimer spanje, sprostitev, stik z naravo, aktiven življenjski slog, družinski in prijateljski odnosi ter podobno, bodo tudi rezultati, ki jih prinaša prehrana v najboljšem primeru polovični.

Zelo pomembno je tudi spoznanje, da smo na področju človeškega zdravja zaenkrat vsi samo še učenci. Vsak človek je svoj posameznik, produkt lastne biologije in okolja v katerem živi – vsak posameznik je svoje vrste šola in potrebuje svoje vrste rešitve. Tudi svetovalci in trenerji smo v resnici učenci, naš učitelj pa je narava varovancev, ki jim pomagamo. Tisti, ki trdi da zna vse in razume vse, LAŽE. 

plitvicka-jezera

Na srečo je narava radodarna učiteljica, pripravljena pomagati vsem, ki so se pripravljeni učiti. Knjiga človeškega telesa je vedno odprta, najboljši učenci pa so ponižni in pozorni opazovalci. Vse to drži danes, v dobi sodobne znanosti in interneta, bolj kot kadarkoli prej.

Na pot do pravih in dobrih rešitev se odpravimo tako, da nehamo iskati eno čudežno rešitev za vse, se nehamo ukvarjati z malenkostmi in nehamo po komplicirati, ter postanemo pozorni na VSE kar oblikuje naše zdravje, izgled in dobro počutje.

Veliko lažje in predvsem veliko učinkoviteje je urediti osnove čim večih aspektov našega bivanja, namesto da se neutrudno in nevrotično ukvarjamo samo z enim.


 

Share this Post:

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>
*
*